AGO Teleskop

Jakob Gospodarič

S pomočjo fotometrije bomo izračunali magnitudo Lune v primerjavi s kalibracijsko zvezdo ter jo primerjali s svetlostjo vseh ostalih zvezd na nebu. Prav tako bomo sklepali o sestavi luninega površja, temperaturi ter o najugodnejši meni za pristanek na Luni s človeško posadko. 

Luna:

aziumt: 128° višina: 57° (17. 12. ob 21.00)

aziumt: 114° višina: 55° (20. 12. ob 23.00)

aziumt: 104° višina: 46° (21. 12. ob 23.00)

aziumt: 107° višina: 44° (22. 12. ob 23.50)

kalibracijska zvezda:

bet Tau rektascenzija: 05h 26m 17.51s, deklinacija: +28° 36' 26.83''

S teleskopom bomo slikali Luno v različnih filtrih, ter iz ustvarjenega mozaika izmerili Lunino svetlost. Nato bomo s tem izračunali albedo svetlejših in temnejših predelov Luninega površja. Izračunali bomo tudi razmerje med svetlostjo lune na nebu, na pram skupne svetlosti vseh ostalih zvezd na nebu. Z izmerjenimi podatki bomo izračunali temperaturo Luninega površja in določili njeno spreminjanje pri različnih menah. Izdelali bomo profil svetlosti luninega površja in opazovali spreminjanje le tega pri različnih menah. Na koncu bomo še določili optimalno meno za pristanek človeka na Lunino površje.

S teleskopom Vega in CCD kamero bomo posneli nekaj fotografij (okrog 5 na posamezen filter) Lune v B, V in R filtru in posnetke sestavili v mozaik. Da bomo lahko določili svetlost neba in Lune bomo naredili kalibracijske posnetke zvezde bet Tau. Ker sta oba objekta precej svetla bodo ekspozicijski časi majhni (1/100 sekunde za Luno, morda tudi manj če bodo posnetki presvetljeni). Poleg tega bomo naredili še posnetke temnega toka, ničelne posnetke ter posnetke ravnega polja in jih upoštevali pri obdelavi fotografij. Iz obdelanih posnetkov bomo določili svetlost Luninega površja, določili razmerje albeda ter iz tega sklepali o sestavi površja.