Navodila za obdelavo slik
Barvna fotometrija, HR diagram kopice
Pri barvni fotometriji posnamemo naš objekt v dveh ali več barvah. Standardni filtri imajo točno določeno prepustnost v valovnih dolžinah. Naši filtri ustrezajo Johnson-Cousins barvnemu sistemu:
| Oznaka | Val.dolž. | Širina | Opomba |
| U | 410 | 70 | ultraviolični |
| B | 450 | 70 | modri |
| V | 550 | 100 | zeleni, vidni |
| R | 600 | 130 | rdeči |
| I | 720 | 150 | infra |
| W | - | 500 | belo steklo |
Optično so filtri tako narejeni da se nastavitev gorišča na teleskopu pri menjavi filtra naj nebi spremenila. Opomba: filtra U na teleskopu Vega ne uporabljamo, ker naša CCD kamera ni narejena za slikanje v ultraviolični svetlobi. Za to se uporabljajo CCD detektorji s posebnim premazom (coatingom), ki naredijo detektor občutljiv v tem delu spektra.
Johnson UBV [uredi]

Cousins R & I

Magnitude, ki jih izmerimo na slikah posnetih s filtri imenujemo instrumentalne magnitude in običajno označimo z malimi črkami b v r i. Z velikim B V R I pa označimo standardne magnitude, te so tudi navedene v zvezdnih katalogih. Instrumentalne magnitude se ob standardnih razlikujejo zaradi ekstinkcije atmosfere, le ta je odvisna od višine objekta nad horizontom. Standardne magnitude so seveda izvenatmosferske. Potem sicer odvisno od tipa CCD detektorja, optičnih stekel iz katerih so izdelani filtri je običajno da se valovne dolžine prepustnosti minimalno razlikujejo od standarnih filtrov. Za to je potrebno instrumentalno magnitudo po poravku zaradi ekstinkcije popraviti še za barvni popravek:
B−b=ϵb×(B−V)+Zb
V−v=ϵv×(B−V)+Zv
Iz slik s programom phot izmerimo magnitude b in v. Za izračun standardnih B in V enačbi obrnemo:
$$B - V = \frac{b - v + Z_b - Z_v}{1 - \epsilon_b + \epsilon_v}$$
V=v+ϵv×(B−V)+Zv
ϵv=0.010
Zv=−4.146
ϵb=0.152
Zb=−5.060