AGO Teleskop

Rezultate fotometrije, ki jih imam v datoteki  Caecilia_V_222.fts.mag.1 naredim izvleček in zapišem v datoteko:

apphot> pdump Caecilia_V_222.fts.mag.1 > Caecilia_V.txt
Fields to be extracted (id,mag,merr): 
Boolean expression (yes):

Datoteka vsebuje stolpce id,mag, merr :

apphot> cat  Caecilia_V.txt
1  17.680  0.005
2  15.684  0.002
3  16.432  0.003
4  18.461  0.007
5  19.977  0.018
6  20.235  0.023
apphot>

ID številka meritve v prvem stolpcu je številka vrstice iz vhodne datoteke ref1.tsv. Magnitude v drugem stolpcu so instrumentalne, to pomeni, da so nedoločene za aditivno konstanto, ki ji rečemo tudi ničelna magnituda. Le to določim s pomočjo kataloških vrednosti magnitude V primerjalnih zvezd. V naslednjem koraku po stolpcih združim datoteki Caecilia_V.txt in ref1.tsv; prvi trije stolpci so iz prve datoteke, ostali iz druge in dobim:

1  17.680  0.005  048.683756  +29.426051    Caecilia
2  15.684  0.002  048.797613  +29.349161    597-008152  12.030    11.302    11.107    10.944
3  16.432  0.003  048.717783  +29.260143    597-008142  12.626    12.031    11.896    11.743
4  18.461  0.007  048.538336  +29.477656    598-008585  14.886    14.040    13.770    13.475
5  19.977  0.018  048.715125  +29.549617    598-008623  16.172    15.292    14.947    14.577
6  20.235  0.023  048.779038  +29.553463    598-008634  16.163    15.341    15.003    14.692 

Datoteko uvozim v program preglednica:

Meje med stolpci, če se mi sami ne postavijo pravilno, ne kompliciram in ročno odklikam, pazim pa tudi, da pravilno spremeni decimalno piko (iraf) v decimajno vejico v slovenskem jeziku. Označim torej, da je izvorni jezik teksta angleški. Zdaj lahko izračunam aditivno konstanto mojih instrumentalnih magnitud in ustrezno standardno deviacijo:

Zvezdo 5 in 6 sem izločil, ker je prešibka in ima veliko napako in odstopanje. Datoteka iz  preglednice odt ali  xls.
Končno izračunam navidezno V magnitudo asteroida, pravimo ji tudi standardna izvenatmosferska Johnsonova V magnituda:

V = v - ZMag = 17.860 - 4.401 = 13.279

V našem primeru pri izračunu magnitud ni potrebno upoštevali atmosferske ekstinkcije, ker merimo neznani objekt in primerjalno zvezdo na isti sliki, torej  zelo blizu skupaj. Svetloba gre skozi enako količino atmosfere in je absorbcija atmosfere za objekt in zvezdo enaka in se v izračunu izniči. Tej fotometrični metodi rečemo diferenciajna fotometrija.